Na podlagi članka, ki sem ga leta 2014 napisal na to temo, in zdaj z objavo novinarskega članka, objavljenega na portalu UOL, ter z dopolnitvami moje raziskave v tuji zakonodaji, zlasti v Združenih državah Amerike, bom podal še nekaj pripomb o izidu tega izjemno zanimivega primera: "Selfie da Macaca, Perte II".

Oglejmo si odlomek iz zgoraj navedenega članka:

"Fotograf in organizacija za zaščito živali sta v ponedeljek (11. 9. 2009) dosegla dogovor o končanju sodne bitke v zvezi z znamenito fotografijo opice Naruto. Dogovor sta sklenila fotograf David Slater in odvetniki organizacije People for the Ethical Treatment of Animals (Peta), ki je zastopala opico.

V skladu s pogodbo se je Slater strinjal, da bo podarite 25 % prihodnjih prihodkov. pridobljenih s fotografij, dobrodelnim organizacijam, namenjenim varstvu vrst iz rodu Macaca v Indoneziji, kjer je bil selfi posnet. Obe strani sta se dogovorili, da bosta spor končali na prizivnem sodišču."

Na spletni strani Wikipedije, kjer se je vse skupaj začelo (glej članek, ki pojasnjuje začetek primera), si David Slater nasprotuje, poglejmo:

"Na stativ sem postavil fotoaparat z zelo širokokotnim objektivom, nastavitvami, kot so prediktivno samodejno ostrenje, motorni veter, celo bliskavico, da bi imel možnost približati obraz, če bi se ponovno približali in se igrali." Prevajanje : "Fotoaparat sem postavil na stativ z izjemno širokokotnim objektivom, poskrbel za prave nastavitve, kot so prediktivno samodejno ostrenje, navijanje, celo bliskavico, da bi imel možnost približati obraz, če bi se še enkrat približali in se igrali."

Z drugimi besedami, leta 2014, ko se je začel spor o avtorstvu, je fotograf trdil, da mu je opica ukradla fotoaparat in začela fotografirati sama.

To besedilo sem omenil v prvem članku, da bi dokazal, da ustvarjalni prirastek fotografskega dela, tj. element, ki opredeljuje avtorstvo, ni bil pod nadzorom fotografa:

"Če mu je vzela opremo iz rok in kliknila, se je fotografu v tistem trenutku lahko po glavi podilo vse ("tam je moj fotoaparat!", na primer), razen namena fotografirati. Zato ni nikoli ustvarjalno prispeval. Zagotovo je bila njegova edina skrb, da bi čim prej dobil fotoaparat nazaj."

"Dejstva so, da sem imel za posnetki razum, vse to sem postavil pod vprašaj," je fotograf povedal v elektronskem sporočilu. "Opica je samo pritisnila na gumb na fotoaparatu, postavljenem na stativu - stativu, ki sem ga namestil in držal ves posnetek."

Na ta način je takrat jasno pokazal, da nad fotografijo ni imel nadzora. Zdaj pa na sodišču izjavlja, da je konfiguriral fotoaparat in kadriral fotografijo, opica pa je bila le pritiskalec na gumbe. Ta njegov novi argument naj bi pokazal, da je bila ideja njegova in da se je ta ideja uresničila na fotografiji. Samo pritiskanje na gumb ne pomeni nujno ustvarjalnosti.

In kot smo že opredelili da živali niso avtorji. tudi opica ni mogla biti.

Ameriški urad za avtorske pravice je lani, leta 2016, izdal posodobljen zbirnik svojih politik, ki vključuje tudi poglavje, ki določa, da bi avtorske pravice registrirali le za dela, ki jih ustvarijo ljudje. Navedel je, da dela, ki jih ustvarijo živali, bodisi fotografija, ki jo posname opica, ali stenska poslikava, ki jo naslika slon, ne izpolnjujejo pogojev. Živali namreč ne morejo biti registrirani avtorji po avtorskem pravu Združenega kraljestva ali ZDA (jurisdikciji, na kateri se sklicuje ta spor). Če Slater ni lastnik avtorskih pravic, kdo je potem?

Odgovor je v prejšnjem članku, vendar sledi izvleček:

Tu nastopi izjema od pravila LDA: fotografija je brez pravnega varstva. Je fotografija brez avtorja, nima podpore veljavne zakonodaje, saj je ni zasnoval/idealiziral/ustvaril/materializiral človek. Ker tudi žival ni avtor, imamo vrzel v rešitvi.

Vendar sta stranki dosegli sodni sporazum, ki je prav tako način spodbujanja pravičnosti, saj se zadevni stranki odločita, kaj je najboljše za obe. Po drugi strani pa menim, da tako Peta kot Slater sta bila v tem sporu zmagovalca. ker bodo uživali gospodarsko izkoriščanje fotografskega dela, katerega avtorji niso niti opica niti fotograf.

Na koncu bi rad pojasnil, da občudujem delo svojega kolega Davida Slaterja in da so tudi druge fotografije, ki jih je ustvaril v času svojega delovanja v tej opičji skupnosti, odlične kakovosti.stroške potovanja in razmišlja o spremembi poklica.

*Poznajte knjigo "Avtorske pravice za fotografe" avtorja Marcela Pretta